Ulrich Thei\u00dfen Pibernik<\/p>\n\n\n\n
V reviji Organ \u2013 Journal f\u00fcr die Orgel<\/a> 4\/2021 je Michael Meyer predstavil nove orgle v dvorani Tonhalle Z\u00fcrich (Kuhn). Leta 1895 zgrajena dvorana Tonhalle, ki jo je zasnoval arhitekturni duo Helmer & Fellner, je \u017ee od samega za\u010detka prostor, kjer domujejo reprezentativne orgle. Dva teh in\u0161trumentov sta bila v sredi\u0161\u010du stilskih in kulturnopoliti\u010dnih razprav, ki so odmevale onkraj \u0161vicarske orgelske scene.<\/p>\n\n\n\n Kljub posegom v glasbeno \u017eivljenje zaradi spoprijemanja s pandemijo je bilo leto 2021 povezano z izjemnimi dogodki pri postavitvi orgel. Gotovo je bila gonilna sila za to tudi razglasitev orgel za in\u0161trument leta. Vendar se je tudi izven Nem\u010dije kljub delti in omikronu veliko orglalo. Tako so bile 24. in 25. septembra (op. 2021) predstavljene javnosti nove orgle v dvorani Tonhalle v Z\u00fcrichu na treh velikih dogodkih (dvakrat s Conessonovim Concerto da Requiem ter Saint-Sa\u00ebnovo Orgelsko simfonijo in s sedemurno orgelsko no\u010djo, ki jo je preigralo osem organistov). Izzveneli so vsi negativni ob\u010dutki in izpuhtel \u00a0ves adrenalin, ki se je dvigal pri prista\u0161ih predhodnih orgel. Veselje je bilo nad simfoni\u010dnimi orglami, ki so poleg svoje vloge vsestranskega solisti\u010dnega in\u0161trumenta, tudi partnerica orkestra, oz. lahko postanejo orkestrski in\u0161trument: spremljajo v razli\u010dnih dinami\u010dnih odtenkih, vode\u010de ali izstopajo\u010de, brez prevlade ali preglasitve. Orgle so kraljica, suverene, vendar zaokro\u017eujejo sprednjo stran obnovljene dvorane in je ne zapirajo, kot je bilo to pri predhodnih orglah. Upamo, da se napovedi v \u010dlanku NZZ, kjer so bile izra\u017eene skrbi, da se bo in\u0161trument uporabljal le ob\u010dasno, ne bodo uresni\u010dile.<\/p>\n\n\n\n Darilo iz \u0160vice<\/strong><\/p>\n\n\n\n Novembra 2021 so se veselili tudi v Sloveniji, \u0161e posebno v bene\u0161kem slogu navdahnjenem pristani\u0161kem mestu Koper (Capodistria), ob zaklju\u010dku z veliko sr\u010dnostjo za\u010detega in profesionalno izpeljanega projekta nove umestitve darila iz \u0160vice, najve\u010djih cerkvenih orgel v Sloveniji. Blagoslovitev novo postavljenih orgel iz Tonhalle (iz leta 1986\/87), ki jih je zasnoval eksperimentator in inovator Jean Guillou (1930-2019) in so jih postavile delavnice Detlef Kleuker (Brackwede) ter G. F. Steinmeyer & Co. (Oettingen), je postala s predstavitveno akcijo dostopno tudi na platformi www.orglekoper.si<\/a> in v socialnih medijih, narodni dogodek. Ta uspeh je zasluga vizionarskega, strastnega in neutrudljivega tria, \u017eupnika Primo\u017ea Kre\u010di\u010da, stolnega organista Federica Mirka Butkovi\u010da in glavnega organizatorja ter dirigenta stolnega zbora Mirana Bordona, ki je bdel nad temeljnim kamnom in finan\u010dnimi na\u010drti.<\/p>\n\n\n\n Pravzaprav je \u010dude\u017e, da in\u0161trument, ki so ga najprej hvalili kot svetilnik in se mu po pi\u010dlih tridesetih letih odrekli, v novem okolju zmagoslavno postavlja krono v kulturnem \u017eivljenju majhnega in odli\u010dnega mesta nekdanje Jugoslavije. Pridobitev novih orgel sovpada tudi s 600-letnico prve omembe orgel v stolnici ter trideseto obletnico osamosvojitve Slovenije (1991), kar je posledi\u010dno doprineslo tudi k obisku predsednika dr\u017eave Boruta Pahorja. Koper je obiskal tudi mojster Guillou, ki je dal svoj blagoslov novemu domu za \u00bbsvoje\u00ab orgle. Ob vstopu v stolnico opazimo, da je orgelski projekt del narodne ogla\u0161evalske akcije \u00bbI feel SLOVEnia\u00ab.<\/p>\n\n\n\n Andrej Dvor\u0161ak je leta 2014 prevzel vodstvo Orglarske delavnice Maribor, ki je bila ustanovljena leta 1992. Ko je avgusta 2019, po zaklju\u010dku dvostopenjskega razpisa, podpisal pogodbo za postavitev orgel, je bila zastavljena naloga \u010dasovno in projektno intenziven izziv. Poleg zahtevnih tehni\u010dnih predelav, je bilo potrebno umestiti v nov prostor pestrost registrov, ki dajejo in\u0161trumentu zna\u010daj.<\/p>\n\n\n\n Klici nestrinjanja na inavguracijskem koncertu<\/strong><\/p>\n\n\n\n Spomnimo se na predzgodbo sine ira et studio<\/em>. Ponovno se je izkazalo, kako je usoda orgel bolj odvisna od razli\u010dnih kvalitativnih pojmovanj kot od spremenjenega okusa naro\u010dnika, na\u010drtovalca, glasbenika, priljubljenosti dolo\u010denega repertoarja ali novih navad poslu\u0161alcev. Doslej so zna\u010daj in\u0161trumenta predvsem dolo\u010dale vezi med umetniki. Tako je v Z\u00fcrichu delovala mote\u010de zelo ozka navezava na osebni okus enega organista, ko je leta 1986 dr. Alfred Gerber, ljubitelj glasbe, orglarstva, industrijec in kulturni mecen, skupaj s prijateljem Jeanom Guilloujem zasnoval projekt novih koncertnih orgel za z\u00fcri\u0161ki tempelj muz. Postavitev novega in\u0161trumenta je bila izpeljana brez dogovora z orkestrom, zato so jo nasprotniki (in podporniki predhodnih orgel) ob\u010dutili kot vsiljeno in je izzvala ogor\u010denje in protest. Svoje nestrinjanje so izrazili s \u010dlanki v \u010dasopisju, pismi bralcev in kot se spominjajo pri\u010de iz tistega \u010dasa, tudi s klici nestrinjanja na inavguracijskem koncertu 11. januarja 1988.<\/p>\n\n\n\n Orgle so imele \u0161tevilne nenavadne registre in so bile predvsem ekstravagantni solisti\u010dni in\u0161trument, po predstavah Guillouja ozna\u010den kot dinami\u010dno diferencirani dialog z orkestrom. Pri pripravah na prenos in\u0161trumenta je bil izdelan opis, kjer pravi: \u00bb\u0160tirimanualne orgle vsebujejo skupek izjemno karakteristi\u010dnih registrov, ki skupaj sestavljajo mogo\u010den in dramati\u010dni zbor. Te orgle osupnejo s svojim mo\u010dnim zna\u010dajem, bogastvom barv in edinstveno specifikacijo, ki jo je zasnoval Jean Guillou.\u00ab<\/p>\n\n\n\n \u0160e en kamen spotike je bila \u0161irina ohi\u0161ja in prospekta. Zasnoval ju je Hansruedi Zulauf v dogovoru s spomeni\u0161kim varstvom in so ju takrat zelo hvalili. Namesto da bi se orgle vklopile v prostor in tvorile celoto z zvo\u010dno \u0161koljko, so stale orgle dominantno v ospredju in deloma zapirale orkestrski oder.<\/p>\n\n\n\n Ekskurz: s protestom proti novim orglam so se glasile zahteve po ohranjanju orgel iz leta 1895. Obnova in prilagajanje in\u0161trumenta Johanna Nepomuka Kuhna , ki je bil zgrajen leta 1872 \u0161e za staro dvorano Tonhalle in obnovljen leta 1926\/27 ter 1939, se je na\u010drtovalcem leta 1986 izkazala za nerentabilno. Orgle, ki so takrat veljale za zastarele, so bile na pobudo Ursine Caflisch postavljene v cerkvi Neum\u00fcnster Z\u00fcrich in jih je leta 1994\/95 tehni\u010dno obnovila delavnica Kuhn in ohranila zgodovinsko ohi\u0161je z 52 obnovljenimi registri.<\/p>\n\n\n\n Od jabolka spora do priljubljenega orodja<\/strong><\/p>\n\n\n\n Sic tempora mutantur<\/em>. Leta\u00a0 2016-2017 se je dvignil vihar v mednarodnem orgelskem prostoru, ko je zavr\u0161alo, da se hvaljene in kritizirane orgle Kleuker-Steinmeyer po na\u010drtovani arhitekturni obnovi dvorane Tonhalle ne bodo ve\u010d postavile . Odpor se je raz\u0161iril po \u010dasopisnih \u010dlankih, pismih bralcev ter peticijah, pod katere so se podpisali znameniti organisti in ljubitelji orgel. Mar se niso sprijaznili z jabolkom spora \u017ee 30 let pred tem?<\/p>\n\n\n\n Podpornikom orgel, ki so se deloma priljubile, so ostala skrita dejstva, ki jih lahko izvemo v pogovoru s tedanjimi in dana\u0161njimi odgovornimi iz Z\u00fcricha, orglarji \u00a0ter organisti. Sprva so bili na in\u0161trumentu redno izvajani koncerti (tudi z orkestrom), snemani posnetki CD-jev, organizirani orgelski te\u010daji. Kasneje je bil in\u0161trument vedno manj v uporabi. Zvokovnim parametrom primanjkljaju dinami\u010dne raznovrstnosti\u00a0 pri 16-\u010develjskih in 8-\u010develjskih registrih, ki so bili neugodni za skupno igro z in\u0161trumentalnimi sestavami in orkestrom, se je kasneje pridru\u017eila funkcijska nezanesljivost, predvsem na podro\u010dju elektronike ter \u00bbdialoga\u00ab med obema igralnikoma. Tudi sekvencer za spominske kombinacije, ki ga je dobavilo angle\u0161ko podjetje Solid State Logic, je bil podvr\u017een okvaram in se je za popravilo moral predstavnik podjetja vedno znova vra\u010dati iz Londona. \u00bbEgocentri\u010dne\u00ab orgle je sprva oskrboval Steinmeyer, leta 1993 je prevzel vzdr\u017eevanje Norbert J. Stengele (Hogen), pri \u010demer je v dogovoru z Guilloujem opravil korekture intonacije. 1996 je na pobudo slednjega podjetje J.L. van den Heuvel (Dordrecht, NL) izbolj\u0161alo omaro z \u017ealuzijami. (zamenjane so bile \u017ealuzije, omara je bila izolirana). Podjetje je tudi na novo uglasilo jezi\u010dnike. Po smrti Stengeleja je leta 2004 prevzelo skrb za orgle podjetje Kuhn in zanje skrbelo dokler jih niso odstranili leta 2017.<\/p>\n\n\n\n Zlasti v zadnjih letih so orgle veljale za zahtevne pri vzdr\u017eevanju, ob redkih koncertih (s \u0161e redkej\u0161o uporabo mehanskega igralnika) je bila na kraju vedno pripravljena interventna slu\u017eba za popravila, nekak\u0161na po\u017earna stra\u017ea.\u00a0 Za organizacijo Tonhalle-Gesellschaft je bilo vzdr\u017eevanje in\u0161trumenta finan\u010dno breme. Tudi gostujo\u010di organisti so se te\u017eko zna\u0161li v Guilloujevem zvokovnem konceptu oziroma jih ni navdihoval.<\/p>\n\n\n\n (V originalnem \u010dlanku je navedena dispozicija orgel), ki je dosegljiva na spletnem mestu https:\/\/orglekoper.si\/index.php\/dispozicija-orgel-koprske-stolnice\/<\/a>)<\/p>\n\n\n\n Prepri\u010dljiv na\u010drt za uporabo<\/strong><\/p>\n\n\n\n Z obnovo Tonhalle in vpri\u010do nove barve, je bila sprejeta odlo\u010ditev , da raje kot da z velikimi stro\u0161ki odmontirajo, obnovijo in ponovno sestavijo stare Steinmeyereve orgle, postavijo nove, evropske orkestrske orgle, ki pa naj bi bile tudi dovolj vsestranske za obse\u017eni solisti\u010dni repertoar.<\/p>\n\n\n\n Fundacija Kongresshaus Z\u00fcrich, pod vodstvom Dr. Hans- Petra Frickerja, se je odlo\u010dila, da bo orgle predala brezpla\u010dno, kandidati za orgle bi morali nositi finan\u010dno breme demonta\u017ee, transporta, skladi\u0161\u010denja in ponovne postavitve.<\/p>\n\n\n\n Na razpis so se prijavile \u017eupnije iz Nem\u010dije, Italije, Poljske in Slovenije. Od vseh prijavljenih, se edino delegacija iz Kopra ni ustra\u0161ila poti v \u0160vico in se je izkazala za organizacijsko in finan\u010dno najbolje pripravljeno. Najbolj sta naredila vtis navdu\u0161enje in jasne predstave, kako bi orgle uporabljali. Orgle naj bi s koncerti, pospe\u0161evanjem orgelske kulture in orglanja, med drugim mo\u017enosti obiska Guilloujeih u\u010dencev, presegale\u00a0zgolj namen liturgi\u010dne rabe, pri \u010demer je vztrajal Fricker.<\/p>\n\n\n\n Avgusta 2017 sta posrednika za rabljene orgle Andreas Ladach in Marian Majcher odmontirala stare orgle in jih uskladi\u0161\u010dila na Poljskem, medtem pa so v Kopru zgradili nov kor, na katerem bi lahko stal 16-tonski in\u0161trument.\u00a0 Arhitekt Bo\u0161tjan Furlan je zasnoval kor s kro\u017enimi stopnicami in filgransko ograjo iz pre\u010dk, ki se odli\u010dno ujema z orgelskim pro\u010deljem.<\/p>\n\n\n\n Prilagoditev<\/strong><\/p>\n\n\n\n Kaj se je moralo zgoditi, da so se nekdanje orgle iz Tonhalle prilagodile cerkvenemu prostoru? Ker so morale stati za obokom na koru, je bilo potrebno ohi\u0161je zmanj\u0161ati v globino. Zato se je bilo potrebno odre\u010di mehanski trakturi, pri tem je postal premi\u010dni elektri\u010dni igralnik glavni igralnik na koru. Elektrika je bila speljana na novo. Zaradi redukcje so morali na novo zgraditi mehovje in omaro za \u017ealuzije. Novi so tudi zra\u010dni kanali in usnjena prevleka mehovja.<\/p>\n\n\n\n Na \u017eeljo Jeana Guillouja je bil ohranjen zvo\u010dni koncept, tudi zaradi podobnega \u010dasa odmeva. Naloga intonatorja Sandija Poto\u010dnika je v glavnem v tem (z izjemo oja\u010ditve gambe in Voix c\u00e9leste), da je popravil pokvarjene cevi, izena\u010dil intonacijo in tonsko vklju\u010dil nove cevi. Dispoziciji je bil dodan register Viola 4\u2018 v \u017ealuzijah. Umaknjena je bila podvojitev 2\u2018 v pozitivu, Blockfl\u00f6te je zamenjala prostor z Nasardom, ki je bil prvotno v \u017ealuzijah.<\/p>\n\n\n\n Nov je tudi sekvencer za spominske kombinacije s 1000×1000 kombinacijami. Funkcija transponiranja omogo\u010da prilagoditev intonacije za +\/- 6 poltonov. In\u0161trument je tako ve\u010dinoma re\u0161en predhodnih konstrukcijskih pomanjkljivosti in omogo\u010da snemanje in predvajanje na trenutnem polo\u017eaju. Po za\u010detnih dvomih so v Kopru slednji\u010d le prepri\u010dani, da se je trud izpla\u010dal. Sli\u0161imo individualisti\u010dni in\u0161trument z ne\u017eno pojo\u010dimi principali, visokim dele\u017eem registrov, ki pihajo nad principali, nenavadnimi alikvotami, bogatim zborom jezi\u010dnikov in obilnimi basi, ki jih pogre\u0161amo pri drugih orglah nastalih v osemdesetih letih, v \u010dasu navdu\u0161enja nad alikvotnimi toni. Zvesto po na\u010drtih uporabe so se orgle izkazale kot in\u0161trument za spremljavo zmagovalnih kompozicij. Projektna skupina je v po\u010dastitev sve\u010danega dogodka razpisala kompozicijski nate\u010daj za sakralno glasbo. \u0160tiri ve\u010derni solisti\u010dni koncerti, kjer so nastopili Pier Damiano Peretti, Toma\u017e Sev\u0161ek, David Cassan in Renata Bauer, navdajajo z radostnim pri\u010dakovanjem novih sre\u010danj ob orglah z leta 1987 iz dvorane Tonhalle, za katere upamo, da so kon\u010dno dobile ustrezen kraj za dolgo \u010dasa. Orgle so zvo\u010dni dokument, Steinmeyerjeve zadnje velike orgle in smele pri\u010de vizionarstva Jeana Guillouja. <\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n