Mesec: januar 2022

Organist in čembalist Tomaž Sevšek se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde.

Redno nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije in z orkestrom Radiotelevizije Slovenija pod vodstvom znanih dirigentov, kot so Ari Rasilainen, George Pehlivanian, Pavel Kogan, Hartmut Haenchen, Marko Letonja, Grete Pedersen in drugi. Koncertiral je na več znanih zgodovinskih orglah, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu (Švica), Schnitgerjevih orglah v Weenerju (Nemčija) ter renesančnih orglah v Valvasonu in Mantovi (Italija). Veliko se ukvarja s klavikordom in pozabljenim glasbilom, francoskim umetniškim harmonijem (harmonium d’art).

Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo Musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti, kot so María Cristina Kiehr, Manfredo Kraemer, William Dongois, Bojan Čičić in Edoardo Torbianelli na festivalih stare glasbe v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Španiji, na Hrvaškem in na Češkem. Sodeloval je v mnogih mednarodnih projektih s priznanimi vsestranskimi umetniki, kot so mandolinist Avi Avital, violinist Richard Tognetti, jazz saksofonist Vasko Atanasovski in virtuoz na egipčanski lutnji (oud) Joseph Tawadros.

Glasbe se je začel učiti v Velenju. Tam so ga med drugim poučevali Danica Pirečnik, Ema Zapušek, Jožica Grebenšek in Aci Bertoncelj. Na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu je študiral orgle pri priznanem strokovnjaku za sodobno glasbo Zsigmondu Szathmáryu in čembalo pri Robertu Hillu, eni najbolj navdihujočih glasbenih osebnosti na področju stare glasbe. Študiral je tudi pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na Eastmanovi šoli za glasbo v Rochestru (ZDA).

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Več let je bil strokovni tajnik Tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) in predsednik Slovenskega orgelskega društva. Soustanovil je zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis.

Njegovo zanimanje do manj znane in v današnjem glasbenem življenju preslišane glasbe izpričujejo koncertni sporedi, kot so Orgelska glasba Pariza v letih do druge svetovne vojne, Romantični Bach – glasba Johanna Sebastiana Bacha v orgelskih priredbah nemških skladateljev pozne romantike in Richard Wagner v priredbah za klavir in harmonij Sigfrida Karg-Elerta.

Intenzivno se posveča sodobni glasbi. Za njim so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev, kot so Lojze Lebič (roj. 1934), Zsigmond Szathmáry (roj. 1939), Uroš Rojko (roj. 1954) in Vito Žuraj (roj. 1979). Leta 2019 je s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Stevena Loya za Radio Slovenija posnel skladbo SpojStrun za ozvočeni čembalo in godala Uroša Rojka.

Program koncerta:

Primož Ramovš (1921–1999) – Fanfara (1955)

Johann Sebastian Bach (1685–1750) – Toccata, adagio in fuga v C-duru BWV 564

Olivier Messiaen (1908–1992) – Prikazanje večne cerkve (1932)

Jehan Alain (1911–1940) – Variacije na temo Clémenta Jannequina (1937)

Jehan Alain (1911–1940) – Litanije (1937)

Blaž Arnič (1901–1970) – Koncertni preludij (1931)

Olivier Messiaen – Simfonični meditaciji iz cikla Vnebohod (1933–34)

II. Spokojne aleluje duše, ki hrepeni po nebesih

»Prosimo te, o Bog, da bi tudi mi v duhu prebivali v nebesih.«

(Iz maše za dan vnebohoda)

III. Izbruhi veselja duše pred Kristusovo slavo, ki je tudi njena

»Zahvaljujmo se Bogu Očetu, ki nas je naredil vredne za delež svetih v luči.

Skupaj s Kristusom nas je obudil in nas posadil v nebesa, v Kristusu Jezusu.«

(Kol 12,1; Ef 2,5–6)