Prejšnje orgle iz dvorane Tonhalle Zürich so zdaj v Kopru (v Sloveniji)

Ulrich Theißen Pibernik

V reviji Organ – Journal für die Orgel 4/2021 je Michael Meyer predstavil nove orgle v dvorani Tonhalle Zürich (Kuhn). Leta 1895 zgrajena dvorana Tonhalle, ki jo je zasnoval arhitekturni duo Helmer & Fellner, je že od samega začetka prostor, kjer domujejo reprezentativne orgle. Dva teh inštrumentov sta bila v središču stilskih in kulturnopolitičnih razprav, ki so odmevale onkraj švicarske orgelske scene.

Kljub posegom v glasbeno življenje zaradi spoprijemanja s pandemijo je bilo leto 2021 povezano z izjemnimi dogodki pri postavitvi orgel. Gotovo je bila gonilna sila za to tudi razglasitev orgel za inštrument leta. Vendar se je tudi izven Nemčije kljub delti in omikronu veliko orglalo. Tako so bile 24. in 25. septembra (op. 2021) predstavljene javnosti nove orgle v dvorani Tonhalle v Zürichu na treh velikih dogodkih (dvakrat s Conessonovim Concerto da Requiem ter Saint-Saënovo Orgelsko simfonijo in s sedemurno orgelsko nočjo, ki jo je preigralo osem organistov). Izzveneli so vsi negativni občutki in izpuhtel  ves adrenalin, ki se je dvigal pri pristaših predhodnih orgel. Veselje je bilo nad simfoničnimi orglami, ki so poleg svoje vloge vsestranskega solističnega inštrumenta, tudi partnerica orkestra, oz. lahko postanejo orkestrski inštrument: spremljajo v različnih dinamičnih odtenkih, vodeče ali izstopajoče, brez prevlade ali preglasitve. Orgle so kraljica, suverene, vendar zaokrožujejo sprednjo stran obnovljene dvorane in je ne zapirajo, kot je bilo to pri predhodnih orglah. Upamo, da se napovedi v članku NZZ, kjer so bile izražene skrbi, da se bo inštrument uporabljal le občasno, ne bodo uresničile.

Darilo iz Švice

Novembra 2021 so se veselili tudi v Sloveniji, še posebno v beneškem slogu navdahnjenem pristaniškem mestu Koper (Capodistria), ob zaključku z veliko srčnostjo začetega in profesionalno izpeljanega projekta nove umestitve darila iz Švice, največjih cerkvenih orgel v Sloveniji. Blagoslovitev novo postavljenih orgel iz Tonhalle (iz leta 1986/87), ki jih je zasnoval eksperimentator in inovator Jean Guillou (1930-2019) in so jih postavile delavnice Detlef Kleuker (Brackwede) ter G. F. Steinmeyer & Co. (Oettingen), je postala s predstavitveno akcijo dostopno tudi na platformi www.orglekoper.si in v socialnih medijih, narodni dogodek. Ta uspeh je zasluga vizionarskega, strastnega in neutrudljivega tria, župnika Primoža Krečiča, stolnega organista Federica Mirka Butkoviča in glavnega organizatorja ter dirigenta stolnega zbora Mirana Bordona, ki je bdel nad temeljnim kamnom in finančnimi načrti.

Pravzaprav je čudež, da inštrument, ki so ga najprej hvalili kot svetilnik in se mu po pičlih tridesetih letih odrekli, v novem okolju zmagoslavno postavlja krono v kulturnem življenju majhnega in odličnega mesta nekdanje Jugoslavije. Pridobitev novih orgel sovpada tudi s 600-letnico prve omembe orgel v stolnici ter trideseto obletnico osamosvojitve Slovenije (1991), kar je posledično doprineslo tudi k obisku predsednika države Boruta Pahorja. Koper je obiskal tudi mojster Guillou, ki je dal svoj blagoslov novemu domu za »svoje« orgle. Ob vstopu v stolnico opazimo, da je orgelski projekt del narodne oglaševalske akcije »I feel SLOVEnia«.

Andrej Dvoršak je leta 2014 prevzel vodstvo Orglarske delavnice Maribor, ki je bila ustanovljena leta 1992. Ko je avgusta 2019, po zaključku dvostopenjskega razpisa, podpisal pogodbo za postavitev orgel, je bila zastavljena naloga časovno in projektno intenziven izziv. Poleg zahtevnih tehničnih predelav, je bilo potrebno umestiti v nov prostor pestrost registrov, ki dajejo inštrumentu značaj.

Klici nestrinjanja na inavguracijskem koncertu

Spomnimo se na predzgodbo sine ira et studio. Ponovno se je izkazalo, kako je usoda orgel bolj odvisna od različnih kvalitativnih pojmovanj kot od spremenjenega okusa naročnika, načrtovalca, glasbenika, priljubljenosti določenega repertoarja ali novih navad poslušalcev. Doslej so značaj inštrumenta predvsem določale vezi med umetniki. Tako je v Zürichu delovala moteče zelo ozka navezava na osebni okus enega organista, ko je leta 1986 dr. Alfred Gerber, ljubitelj glasbe, orglarstva, industrijec in kulturni mecen, skupaj s prijateljem Jeanom Guilloujem zasnoval projekt novih koncertnih orgel za züriški tempelj muz. Postavitev novega inštrumenta je bila izpeljana brez dogovora z orkestrom, zato so jo nasprotniki (in podporniki predhodnih orgel) občutili kot vsiljeno in je izzvala ogorčenje in protest. Svoje nestrinjanje so izrazili s članki v časopisju, pismi bralcev in kot se spominjajo priče iz tistega časa, tudi s klici nestrinjanja na inavguracijskem koncertu 11. januarja 1988.

Orgle so imele številne nenavadne registre in so bile predvsem ekstravagantni solistični inštrument, po predstavah Guillouja označen kot dinamično diferencirani dialog z orkestrom. Pri pripravah na prenos inštrumenta je bil izdelan opis, kjer pravi: »Štirimanualne orgle vsebujejo skupek izjemno karakterističnih registrov, ki skupaj sestavljajo mogočen in dramatični zbor. Te orgle osupnejo s svojim močnim značajem, bogastvom barv in edinstveno specifikacijo, ki jo je zasnoval Jean Guillou.«

Še en kamen spotike je bila širina ohišja in prospekta. Zasnoval ju je Hansruedi Zulauf v dogovoru s spomeniškim varstvom in so ju takrat zelo hvalili. Namesto da bi se orgle vklopile v prostor in tvorile celoto z zvočno školjko, so stale orgle dominantno v ospredju in deloma zapirale orkestrski oder.

Ekskurz: s protestom proti novim orglam so se glasile zahteve po ohranjanju orgel iz leta 1895. Obnova in prilagajanje inštrumenta Johanna Nepomuka Kuhna , ki je bil zgrajen leta 1872 še za staro dvorano Tonhalle in obnovljen leta 1926/27 ter 1939, se je načrtovalcem leta 1986 izkazala za nerentabilno. Orgle, ki so takrat veljale za zastarele, so bile na pobudo Ursine Caflisch postavljene v cerkvi Neumünster Zürich in jih je leta 1994/95 tehnično obnovila delavnica Kuhn in ohranila zgodovinsko ohišje z 52 obnovljenimi registri.

Od jabolka spora do priljubljenega orodja

Sic tempora mutantur. Leta  2016-2017 se je dvignil vihar v mednarodnem orgelskem prostoru, ko je završalo, da se hvaljene in kritizirane orgle Kleuker-Steinmeyer po načrtovani arhitekturni obnovi dvorane Tonhalle ne bodo več postavile . Odpor se je razširil po časopisnih člankih, pismih bralcev ter peticijah, pod katere so se podpisali znameniti organisti in ljubitelji orgel. Mar se niso sprijaznili z jabolkom spora že 30 let pred tem?

Podpornikom orgel, ki so se deloma priljubile, so ostala skrita dejstva, ki jih lahko izvemo v pogovoru s tedanjimi in današnjimi odgovornimi iz Züricha, orglarji  ter organisti. Sprva so bili na inštrumentu redno izvajani koncerti (tudi z orkestrom), snemani posnetki CD-jev, organizirani orgelski tečaji. Kasneje je bil inštrument vedno manj v uporabi. Zvokovnim parametrom primanjkljaju dinamične raznovrstnosti  pri 16-čeveljskih in 8-čeveljskih registrih, ki so bili neugodni za skupno igro z inštrumentalnimi sestavami in orkestrom, se je kasneje pridružila funkcijska nezanesljivost, predvsem na področju elektronike ter »dialoga« med obema igralnikoma. Tudi sekvencer za spominske kombinacije, ki ga je dobavilo angleško podjetje Solid State Logic, je bil podvržen okvaram in se je za popravilo moral predstavnik podjetja vedno znova vračati iz Londona. »Egocentrične« orgle je sprva oskrboval Steinmeyer, leta 1993 je prevzel vzdrževanje Norbert J. Stengele (Hogen), pri čemer je v dogovoru z Guilloujem opravil korekture intonacije. 1996 je na pobudo slednjega podjetje J.L. van den Heuvel (Dordrecht, NL) izboljšalo omaro z žaluzijami. (zamenjane so bile žaluzije, omara je bila izolirana). Podjetje je tudi na novo uglasilo jezičnike. Po smrti Stengeleja je leta 2004 prevzelo skrb za orgle podjetje Kuhn in zanje skrbelo dokler jih niso odstranili leta 2017.

Zlasti v zadnjih letih so orgle veljale za zahtevne pri vzdrževanju, ob redkih koncertih (s še redkejšo uporabo mehanskega igralnika) je bila na kraju vedno pripravljena interventna služba za popravila, nekakšna požarna straža.  Za organizacijo Tonhalle-Gesellschaft je bilo vzdrževanje inštrumenta finančno breme. Tudi gostujoči organisti so se težko znašli v Guilloujevem zvokovnem konceptu oziroma jih ni navdihoval.

(V originalnem članku je navedena dispozicija orgel), ki je dosegljiva na spletnem mestu https://orglekoper.si/index.php/dispozicija-orgel-koprske-stolnice/)

Prepričljiv načrt za uporabo

Z obnovo Tonhalle in vpričo nove barve, je bila sprejeta odločitev , da raje kot da z velikimi stroški odmontirajo, obnovijo in ponovno sestavijo stare Steinmeyereve orgle, postavijo nove, evropske orkestrske orgle, ki pa naj bi bile tudi dovolj vsestranske za obsežni solistični repertoar.

Fundacija Kongresshaus Zürich, pod vodstvom Dr. Hans- Petra Frickerja, se je odločila, da bo orgle predala brezplačno, kandidati za orgle bi morali nositi finančno breme demontaže, transporta, skladiščenja in ponovne postavitve.

Na razpis so se prijavile župnije iz Nemčije, Italije, Poljske in Slovenije. Od vseh prijavljenih, se edino delegacija iz Kopra ni ustrašila poti v Švico in se je izkazala za organizacijsko in finančno najbolje pripravljeno. Najbolj sta naredila vtis navdušenje in jasne predstave, kako bi orgle uporabljali. Orgle naj bi s koncerti, pospeševanjem orgelske kulture in orglanja, med drugim možnosti obiska Guilloujeih učencev, presegale zgolj namen liturgične rabe, pri čemer je vztrajal Fricker.

Avgusta 2017 sta posrednika za rabljene orgle Andreas Ladach in Marian Majcher odmontirala stare orgle in jih uskladiščila na Poljskem, medtem pa so v Kopru zgradili nov kor, na katerem bi lahko stal 16-tonski inštrument.  Arhitekt Boštjan Furlan je zasnoval kor s krožnimi stopnicami in filgransko ograjo iz prečk, ki se odlično ujema z orgelskim pročeljem.

Prilagoditev

Kaj se je moralo zgoditi, da so se nekdanje orgle iz Tonhalle prilagodile cerkvenemu prostoru? Ker so morale stati za obokom na koru, je bilo potrebno ohišje zmanjšati v globino. Zato se je bilo potrebno odreči mehanski trakturi, pri tem je postal premični električni igralnik glavni igralnik na koru. Elektrika je bila speljana na novo. Zaradi redukcje so morali na novo zgraditi mehovje in omaro za žaluzije. Novi so tudi zračni kanali in usnjena prevleka mehovja.

Na željo Jeana Guillouja je bil ohranjen zvočni koncept, tudi zaradi podobnega časa odmeva. Naloga intonatorja Sandija Potočnika je v glavnem v tem (z izjemo ojačitve gambe in Voix céleste), da je popravil pokvarjene cevi, izenačil intonacijo in tonsko vključil nove cevi. Dispoziciji je bil dodan register Viola 4‘ v žaluzijah. Umaknjena je bila podvojitev 2‘ v pozitivu, Blockflöte je zamenjala prostor z Nasardom, ki je bil prvotno v žaluzijah.

Nov je tudi sekvencer za spominske kombinacije s 1000×1000 kombinacijami. Funkcija transponiranja omogoča prilagoditev intonacije za +/- 6 poltonov. Inštrument je tako večinoma rešen predhodnih konstrukcijskih pomanjkljivosti in omogoča snemanje in predvajanje na trenutnem položaju. Po začetnih dvomih so v Kopru slednjič le prepričani, da se je trud izplačal. Slišimo individualistični inštrument z nežno pojočimi principali, visokim deležem registrov, ki pihajo nad principali, nenavadnimi alikvotami, bogatim zborom jezičnikov in obilnimi basi, ki jih pogrešamo pri drugih orglah nastalih v osemdesetih letih, v času navdušenja nad alikvotnimi toni. Zvesto po načrtih uporabe so se orgle izkazale kot inštrument za spremljavo zmagovalnih kompozicij. Projektna skupina je v počastitev svečanega dogodka razpisala kompozicijski natečaj za sakralno glasbo. Štiri večerni solistični koncerti, kjer so nastopili Pier Damiano Peretti, Tomaž Sevšek, David Cassan in Renata Bauer, navdajajo z radostnim pričakovanjem novih srečanj ob orglah z leta 1987 iz dvorane Tonhalle, za katere upamo, da so končno dobile ustrezen kraj za dolgo časa. Orgle so zvočni dokument, Steinmeyerjeve zadnje velike orgle in smele priče vizionarstva Jeana Guillouja.   

Prva objava: Organ – Journal für die Orgel 1/2022, © Schott Music, Mainz (Germany) 2022

Poletni koncerti

Župnija koper je organiste, profesorje, dijake in študente orgel povabila na sodelovanje pri orgelskemu poletje v Kopru, ki je potekalo med 1. 7. 2022 in 16. 8. 2022.

Orgle koprske stolnice so bile na voljo vsak dan med 9:30 in 12:30 ter po dogovoru. Udeleženci so vsak dan ob 12h izvedli krajši recital.

Sodelujoči:

4.7.-7.7.2022 – Medard Švigelj
8.7.2022 – Neža Ulaga in Lukas Hasler
9.7.2022 – Gregor Klančič
11.7.2022 – Medard Švigelj
12.7.2022 – Primož Krečič
14.7.2022 – Matic Podobnik
15.7.2022 – Primož Krečič
18.7.2022 – Kim Fabbri
19.7.2022 – Gabriele Martin
20.7.2022 – Kim FabbriGabriele MartinWladimir Matešič
21.7.2022 – Marija Snežka Podpečan
25.7.2022 – Fedor Stroganov
26.7. 2022 – Uroš Pele

***

1.8. in 2.8.2022 – Mirko Butkovič
3.8. – 5.8.2022 – Uroš Kovačič
8.8.2022 – Ulrich in Barbara Theissen Pibernik
9.8. – 10.8.2022 – Miha Zavrl in Klara Urankar (mentor Veronika Šarec)
11.8.2022 – Marija Snežka Podpečan
12. in 13.8.2022 – Luka Posavec
16.8.2022 – Uroš Pele

Inavguracijski festival – orgelski koncert, Tomaž Sevšek

Organist in čembalist Tomaž Sevšek se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi od pozne renesanse do glasbene avantgarde.

Redno nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije in z orkestrom Radiotelevizije Slovenija pod vodstvom znanih dirigentov, kot so Ari Rasilainen, George Pehlivanian, Pavel Kogan, Hartmut Haenchen, Marko Letonja, Grete Pedersen in drugi. Koncertiral je na več znanih zgodovinskih orglah, tudi na najstarejših orglah na svetu v Sionu (Švica), Schnitgerjevih orglah v Weenerju (Nemčija) ter renesančnih orglah v Valvasonu in Mantovi (Italija). Veliko se ukvarja s klavikordom in pozabljenim glasbilom, francoskim umetniškim harmonijem (harmonium d’art).

Kot soustanovitelj ansambla za staro glasbo Musica cubicularis je nastopal z vodilnimi tujimi specialisti, kot so María Cristina Kiehr, Manfredo Kraemer, William Dongois, Bojan Čičić in Edoardo Torbianelli na festivalih stare glasbe v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Španiji, na Hrvaškem in na Češkem. Sodeloval je v mnogih mednarodnih projektih s priznanimi vsestranskimi umetniki, kot so mandolinist Avi Avital, violinist Richard Tognetti, jazz saksofonist Vasko Atanasovski in virtuoz na egipčanski lutnji (oud) Joseph Tawadros.

Glasbe se je začel učiti v Velenju. Tam so ga med drugim poučevali Danica Pirečnik, Ema Zapušek, Jožica Grebenšek in Aci Bertoncelj. Na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu je študiral orgle pri priznanem strokovnjaku za sodobno glasbo Zsigmondu Szathmáryu in čembalo pri Robertu Hillu, eni najbolj navdihujočih glasbenih osebnosti na področju stare glasbe. Študiral je tudi pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na Eastmanovi šoli za glasbo v Rochestru (ZDA).

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani mu je leta 2014 podelila naziv docenta. Poučuje orgle na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik in čembalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Je aktiven organizator glasbenega življenja. Več let je bil strokovni tajnik Tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) in predsednik Slovenskega orgelskega društva. Soustanovil je zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis.

Njegovo zanimanje do manj znane in v današnjem glasbenem življenju preslišane glasbe izpričujejo koncertni sporedi, kot so Orgelska glasba Pariza v letih do druge svetovne vojne, Romantični Bach – glasba Johanna Sebastiana Bacha v orgelskih priredbah nemških skladateljev pozne romantike in Richard Wagner v priredbah za klavir in harmonij Sigfrida Karg-Elerta.

Intenzivno se posveča sodobni glasbi. Za njim so mnoge prve izvedbe in snemanja del znanih skladateljev, kot so Lojze Lebič (roj. 1934), Zsigmond Szathmáry (roj. 1939), Uroš Rojko (roj. 1954) in Vito Žuraj (roj. 1979). Leta 2019 je s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Stevena Loya za Radio Slovenija posnel skladbo SpojStrun za ozvočeni čembalo in godala Uroša Rojka.


		Immagine Inavguracijski festival - orgelski koncert, Tomaž Sevšek

Program koncerta:

Primož Ramovš (1921–1999) – Fanfara (1955)

Johann Sebastian Bach (1685–1750) – Toccata, adagio in fuga v C-duru BWV 564

Olivier Messiaen (1908–1992) – Prikazanje večne cerkve (1932)

Jehan Alain (1911–1940) – Variacije na temo Clémenta Jannequina (1937)

Jehan Alain (1911–1940) – Litanije (1937)

Blaž Arnič (1901–1970) – Koncertni preludij (1931)

Olivier Messiaen – Simfonični meditaciji iz cikla Vnebohod (1933–34)

II. Spokojne aleluje duše, ki hrepeni po nebesih

»Prosimo te, o Bog, da bi tudi mi v duhu prebivali v nebesih.«

(Iz maše za dan vnebohoda)

III. Izbruhi veselja duše pred Kristusovo slavo, ki je tudi njena

»Zahvaljujmo se Bogu Očetu, ki nas je naredil vredne za delež svetih v luči.

Skupaj s Kristusom nas je obudil in nas posadil v nebesa, v Kristusu Jezusu.«

(Kol 12,1; Ef 2,5–6)

Donatorska konferenca za postavitev Orgel koprske stolnice

V torek, 21.9. 2021 je v organizaciji Župnije Koper s sodelovanjem Mestne občine Koper in Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje v prostorih Pretorske palače v Kopru potekala donatorska konferenca za postavitev Orgel koprske stolnice, ki so se je udeležili dosedanji donatorji in podporniki.

Projekt so predstavili stolni župnik dr. Primož Krečič, predsednik Komisije za orgle pri Škofiji Koper Martin Šuštar in član projektne skupine David Tomovski. V imenu Mestne občine Koper je o sodelovanju občine spregovorila podžupanja Jasna Softić, v imenu Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje pa je vodja Sektorja za promocijo Slovenije ga. Tanja Glogovčan Belančić predstavila vlogo Orgel koprske stolnice kot promotorja Slovenije.

Ga. Veronika Novak, asistentka veleposlanika Švice za področji gospodarstva in politike ter za komunikacijo s Svetim sedežem je poudarila pomen nove vezi med državama. G. Mišo Frelih, dolgoletni hišni organist Cankarjevega doma in Frančiškanske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Ljubljani je orisal potencial instrumenta in povlekel vzporednice s postavitvijo orgel v Cankarjevem domu leta 1982. Številni donatorji so spregovorili o razlogih za podporo.

Član projektne skupine Miran Bordon je ob zaključku donatorske konference predstavil številne možnosti za udeležbo donatorjev, sponzorjev in pokroviteljev ter mecenov tako v finančni udeležbi ob zaključku investicije postavitve povskega kora in orgel kot ob pričetku rabe orgel.

Donatorji lahko projekt podprejo:

  • z uporabo spletne donatorske platforme
  • preko sheme botrstva
  • s pokroviteljstvom koncertov inavguracijskega festivala
  • z donatorstvom za stroške letnega vzdrževanja orgel
  • s podporo dejavnosti organiziranja festivalov, poletnih mojstrskih tečajev, koncertov in tekmovanj
  • s štipendiranjem organistov

Novinarska konferenca, IFeelSlovenia

V sredo, 26. 5. 2021 je potekala novinarska konferenca ob pričetku zaključne faze postavitve Orgel koprske stolnice.

Na konferenci je uvodoma spregovoril Dr. Hans-Peter Fricker, nekdanji predsednik Fundacije Kongresne hiše Zürich. Opisal je ključne dogodke, ki so pripeljali do selitve orgel v Koper. Ambrož Čopi, umetniški vodja festivala Aegis Carminis je predstavil rezultate natečaja za nove zborovske skladbe s spremljavo orgel na katerem je zmagala Klara Mlakar, študentka kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo. Predsednik Komisije za orgle Škofije Koper, Martin Šuštar, je spregovoril o poteku postavitve orgel, David Tomovski pa je predstavil načrt za inavguracijo, ki je predvidena v zadnjih mesecih leta.

Koprski župnik Dr. Primož Krečič je govoril o vsebini pisma, ki bo v prvem tednu junija poslano gospodinjstvom Mestne Občine Koper, s prošnjo za finančno udeležbo pri izvedbi postavitve orgel ter načrtih za izvedbo donatorske konference, na kateri bodo nagovorjeni gospodarstveniki, gospodarska združenja in fizične osebe, ki so pripravljeni nastopiti kot sponzorji, pokrovitelji ali meceni.

Orgle koprske stolnice so na novinarski konferenci prvič nastopile kot ambasador znamke IFeelSlovenia.

O dogodku so poročali naslednji mediji:

– TV Koper: https://www.facebook.com/watch/?v=306277881109873,

– Radio Capodistria: https://www.rtvslo.si/capodistria/radio-capodistria/notizie/istria/capodistria-l-installazione-del-nuovo-organo-dell-assunta-nella-fase-finale/581689

– Pop TV / 24 ur: https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-orgle-v-stolni-cerkvi-v-kopru.html

– RAI news: https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/05/tdd-Nove-orgle-v-koprski-stolnici-0f7c5d90-0642-4f87-8663-8881f9172154.html

– eKoper/Capodistria: https://ekopercapodistria.si/novice/orgle-koprske-stolnice-bodo-prvic-zaigrale-jeseni/

– RTV Slovenija / portal MMC: https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/jeseni-bodo-prvic-zadonele-najvecje-cerkvene-orgle-v-sloveniji/581742

– Primorske novice: https://www.primorske.si/primorska/istra/nove-orgle-bodo-zazvenele-jeseni

– Družina: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/orgle-v-koprski-stolnici-bodo-zadonele-jeseni?Open

– Il Piccolo Balcani: https://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2021/05/28/news/capodistria-l-organo-piu-grande-nel-paese-suonera-in-cattedrale-1.40326044

– La voce del popolo: https://lavoce.hr/cronaca/capodistriano/capodistria-duomo-entro-lanno-limponente-organo

– STA: https://www.sta.si/2905112/nove-orgle-bodo-v-koprski-stolnici-zazvenele-jeseni

Dan odprtih vrat

Dne 15. in 16. 8. 2020 med 9. in 10. ter med 11. in 12. uro bo, ob zaključku postavitve nosilne jeklene konstrukcije pevskega kora, možen ogled gradbišča.

V stolnici bo postavljen eksponat orgelskih piščali Orglarske delavnice Maribor, predstavljene spletna stran orgel koprske stolnice, mednarodna donatorska platforma in spletno mesto na družbenem omrežju Facebook.